Storitve Zavod  english    deutsch 
 


Registriran uporabnik
Uporabniško ime
Geslo
 Zapomni se me
Pozabljeno geslo
Ni aktivne ankete!
Domov > Posebnosti Haloz > Znamenitosti
Ogledov: 8442        Objavi
Grad Borl
Grad Borl, zgrajen na mogočni skali v Halozah, kjer 16. poldnevnik sreča reko Dravo, je zadnjih dvanajst let gostil mnogo IDRIART-ovih srečanj.  Borl je kot dom prednikov viteza Parsifala prepleten z legendo. Vitez Parsifal je "zahodni" izraz svetovnega arhetipa o človekovi potrebi učiti se, naučiti se postavljati prava vprašanja ob pravem času, da bi odkrili pomen in se na osnovi tega razvijali. Legenda tudi poudarja, da je v tem procesu srce bistveno.


Rojstvo gradu Borl lahko zaenkrat določimole s pesniškim izrazom, ki so ga uporabljali zgodovinarji 19. stoletja: da namreč leži njegov začetek v temi globokega srednjega veka. Pri starejših zgodovinarjih lahko beremo, da je bilo to mesto stare neolitske naselbine in kasnejšega rimskega kastela, kar pa ni znano iz (arheološko sicer slabo raziskanih) ostankov ali kakšnih drugih virov.

Sodobna zgodovina, ki izhaja iz najdenih virov, postavlja njegov začetek približno v 12. ali 13. stoletje, saj je prvi znani pisni vir šele iz leta 1255, ko ogrski kralj Bela IV. izstavi Frideriku Ptujskemu fevdno pismo za gradove Središče, stolp Tra in Anchenstein (Borl).

Anchensteini so bili prvi znani lastniki, ki so živeli na Borlu in so nosili njegov grb. Izumrli so leta 1323. Nato so posest podedovali gospodje Ptujski, ki so prav tako zelo kmalu izumrli (leta 1438).

V vsakem pogledu je znano, da je bil grad Borl v času srednjega veka in kasneje pomembno križišče različnih mej, zato je ostajal zelo živ. Pomembno strateško vlogo je imel grad tudi zaradi naravne lege, ki mu jo dajeta skalni pomol, na katerem je sezidan, in reka Drava, kjer se je odvijal raznovrstni promet in kjer je bilo treba vršiti nadzor nad prometom in nad prehodom preko reke. Pomembnost njegove lege pa je pomenila tudi večji nemir in boje za prevlado. Tako je imel že leta 1291 grad s posestjo poseben status neodvisnega ozemlja in gospodom Ptujskim zanj ni bilo treba služiti ne nemškemu cesarju ne ogrskemu kralju.

Grad Borl je dobila po dedni pravici v posest Ana Ptujska, ki je bila omožena s Hermanom von Schaumbergom. Schaumbergi so ga imeli v lasti do leta 1464, ko je sin Anne Alrich zamenjal gospostvo z Johanom Montfortom, ki ga je imel sedem let. Nato je imel grad tri leta cesar. Madžarski poveljnik Viljem Fettauer je premagal cesarsko vojsko in leta 1481 je dobil grad Matija Korvin, ki ga je 30. novembra 1488 podaril svojemu sorodniku Jakobu Szekelyu. Ko je leta 1488 Matija Korvin umrl, je grad dobil cesar Friderik IV., ki ga je 25. januarja 1497, na dan Pavlovega spreobrnjenja, zopet podaril Jakobu Szekelyu. Ta rodbina je bila lastnik vse do leta 1596, čeprav je že leta 1579 obubožala. Nato je bil grad do leta 1610 v lasti rodbine Erdödy. Do leta 1620 so ga imeli Herbersteini in do leta 1639 Thurni. V tem času so grad najbrž prilagodili sodobnim bivalnim razmeram in zgradili arkadne hodnike.

Nato ga je kupil baron Hans Karl Sauer. Sauerji so prevzeli tudi ime von und zu Ankenstein in grad temeljito prenovili. Pozidali so oba trakta na zunanjem dvorišču, uredili kapelo Sv. Trojice in interiere bogato opremili. Leta 1801 je grad kupil knez Stanislav Poniatowski in ga po dveh letih prepustil grofici Jožefi Leslie, roj. Wurmbrand. Leta 1843 ga je njen nečak grof Ferdinand Wurmbrand Stuppah preuredil v letno rezidenco.

Leta 1901 je prešlo lastništvo na Adelberto von Kuebeck, roj. Wurmbrand, ki je borlsko posestvo leta 1922 za 4.219.750 kron prodala delničarski družbi za vinogradništvo in pivovarstvo Borlin. Do druge svetovne vojne je bila lastnica Zora Weiss. Aprila 1941 pa so Nemci ustanovili zbirno taborišče, od koder so do marca 1943 pošiljali ljudi v izgnanstvo. Grad je bil po vojni podržavljen in do leta 1948 ostal nenaseljen. Potem so ga preuredili v begunsko taborišče, ki pa zaradi neustreznih razmer na gradu ni obstalo dolgo. Leta 1952 so ga za silo obnovili in v njem  pričeli z gostinsko dejavnostjo, ki je leta 1972 z večjo preureditvijo prerastla v sodobnejši hotel. Prenovitvena dela so bila večkrat zelo neustrezno izvedena in sredstev za celovito prenovo nikoli ni bilo, zato je grad počasi propadal. Leta 1981 je odneslo most preko Drave in takrat so hotel enostavno zaprli.


Grad je hitro preraslo zelenje in pred tatinsko roko je ostalo varne le malo bogate opreme. Leta 1994 je grad Borl odkril IDRIART (Mednarodna pobuda za razvoj medkulturnih in interdisciplinarnih povezav skozi tokove umetnosti) in mu dal življenje. Od tistega leta dalje je na gradu vsako poletje bogat kulturni in izobraževalni program, ki preko Ustanove Gandin fundacije s pomočjo lastnice Republike Slovenije in občine Gorišnica prerašča v celoletno dejavnost.

VIRI:

  1. Ivan Stopar, Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991
  2. Ptujski mestni arhiv
  3. Državni arhiv RS v Ljubljani
  4. Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937
  5. Josef Janisch, Lexikon von Steiermark, Graz 1878
  6. Carl Schmutz, Historisch Topographisches Lexikon von Steyermark, Graz 1822

Povezava

 Komentarji   

 

 
© ZAVOD ZA RAZVOJ HALOZ © ivanek.net 2008-2017