Storitve Zavod  english    deutsch 
 


Registriran uporabnik
Uporabniško ime
Geslo
 Zapomni se me
Pozabljeno geslo
Ni aktivne ankete!
Domov > Novice
Ogledov: 2614    
22.09.2009: NOVE RAZISKAVE RAZKRIVAJO EVROPSKI GRABEŽ ZEMLJIŠC V DRŽAVAH V RAZVOJU Industrijsko kmetovanje in agrogoriva so krivi za povecevanje “odtisa” EU
EU sedaj letno
uporablja vec kot 16 milijonov hektarov kmetijskih zemljišc izven svojega obmocja za to, da nakrmi
svoje crede, vedno bolj pa tudi za pogon vozil. To obmocje je enako seštevku vseh kmetijskih
zemljišc v Nemciji in na Madžarskem. Vecina omenjenih zemljišc je v Južni Ameriki.

 

http://www.haloze.net/prikazi_vse.php?idp=15&ids=19

 

 

Raziskave razkrivajo, da najvec zemljišc zaseda soja; Evropa jo uvaža predvsem za živalsko krmo,
narašca pa tudi poraba za izdelavo agrogoriv (biogoriv). Pridelava soje je med najpomembnejšimi
vzroki za izsekavanje gozdov v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim unicevanjem okolja, s
povecano rabo pesticidov, ter z nasiljem in teptanjem clovekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov.
Evropski potrošniki vecinoma ne vedo, da je veliko te soje gensko spremenjene, saj proizvodov
živali, ki so bile krmljene z GS rastlinami, po sedaj veljavni zakonodaji ni potrebno oznacevati.
Ugotovitve raziskav tudi poudarjajo, da:
• Najvec živil živalskega porekla pojedo Ciprcani, Španci in Danci. Ti uporabljajo po 340, 253
oziroma 243 m2 zemljišc izven EU na osebo samo za pridelavo soje, ki se uporablja za
krmljenje živali.
• Nemcija, Francija in Velika Britanija za ohranjanje sedanjih prehranskih navad skupaj
potrebujejo 4,5 milijonov hektarov za pridelavo soje.
• Glavna rastlina, ki se uporablja za izdelavo biodizla v Evropi, je oljna ogršcica (56%), ki
potrebuje vec kot 2 milijona hektarov kmetijskih zemljišc, sledi ji soja (17%) in palmovo olje
(7%). Nemcija porabi 3.800 milijonov litrov tega biodizla, kar je skoraj toliko kot vsa preostala
EU skupaj.
Evropski veji mednarodnih organizacij Friends of the Earth in Via Campesina sta prepricani: ce EU
misli resno glede boja proti podnebnim spremembam, globalnemu izginjanju biotske raznovrstnosti,
kršenju clovekovih pravic in prehranski krizi, mora nujno zmanjšati svojo odvisnost od uvoza soje in
prenehati z uporabo poljšcin za izdelavo industrijskih agrogoriv.
Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, ki je slovenski partner v projektu “Hrana in goriva za
Evropo“, pravi: “Tudi slovenski pridelovalci pokrmijo veliko uvožene soje, precej tudi gensko
spremenjene; Slovenci smo po porabi mesa z 79 kg na prebivalca letno na 16. mestu v EU. “
Adrian Bebb (program za hrano in biotsko raznovrstnost Friends of the Earth Europe) pravi:
“Evropski apetit po mesu, mleku in jajcih, skupaj z narašcajocim povpraševanju po agrogorivih, ima
ogromen vpliv na države v razvoju. Da bi kmetijstvo v teh državah zadovoljilo evropski trg, se širi na
racun gozdov, podeželskih skupnosti in podnebja.”
Gérard Choplin iz Evropske koordinacije Via Campesina pa omenja: “Industrijska živinoreja v Evropi
je netrajnostna in ne more preživeti brez poceni uvožene soje, pridelane na globalnem Jugu. EU
mora spremeniti svojo kmetijsko in trgovinsko politiko, da bodo evropski kmetje lahko pridelovali vec
živalske krme sami, in mora podpreti okolju prijazne kmetije.”

 


Povezava

 

 
© ZAVOD ZA RAZVOJ HALOZ © ivanek.net 2008-2017