|
Kaj so Dnevi poezije in vina?  |
|
|
|
|
|
|
September 2010
|
| P |
T |
S |
Č |
P |
S |
N |
| |
|
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
| 6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
| 13 |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
19 |
| 20 |
21 |
22 |
23 |
24 |
25 |
26 |
| 27 |
28 |
29 |
30 |
|
|
|
|
|
| Koledar prireditev |
| |
|
Haloze so pas 31 km dolgega in razmeroma ozkega gričevja, ki se razprostira od Makol oziroma Jelovškega potoka in pobočja Plešivice na zahodu do Goričaka na hrvaški meji na vzhodu. Na zahodu so široke okrog 10 km, na vzhodu pa se zožijo na 6 km. Na severu jih omejujeta Dravinja in Drava, na jugovzhodu pa gorska pregraja Boč - Donačka gora – Macelj.
Haloze se delijo na zahodne ali gozdnate z višjimi gozdnatimi vzpetinami in vzhodne ali vinorodne z nižjimi griči in številnimi vinogradi na prisojnih pobočjih. Meja med območjema poteka po dolini Rogatnice, glavnim prečnim prehodom skozi Haloze. Glede na delež vinogradniških površin pa lahko začrtamo mejo bolj proti zahodu, v dolino potoka Peklače. Prikaži več!
|
|
 |
| VREME |
|
|
| Sprehod po Halozah |
Tipična haloška domačija Praviloma domačije stojijo nad vinogradi ali med njimi, v gozdnatih predelih, pa na južnih pobočjih ali v dolinah. V gričevnatem vzhodnem in srednjem predelu Haloz so domačije ponavadi postavljali na vrhove gričev, na katerih so poiskali pred vetrom karseda zaščiteno lego. V zahodnem predelu pa so domačije na pobočjih ali v ozkih dolinicah. Izbira lege je bila odvisna od pogojev za sajenje vinske trte. | |
Obramba vinogradov pred točo v Halozah in Slovenskih goricah na prelomu 19. in 20. stoletja Hude nevihte s točo, ki razcefra listje, obtolče grozdje in lahko
spravi vinogradnike ob ves pridelek, so tudi v naših vinorodnih krajih
pogoste. Zato so si že od nekdaj prizadevali, kako bi jo preprečili.
Splošno znana obramba je bilo zvonjenje s cerkvenimi zvonovi, na
spodnjem Štajerskem pa so proti toči streljali tudi s topiči in
možnarji. To staro in zakoreninjeno navado so zaradi številnih nesreč
prepovedali že v času Marije Terezije. V naslednjih letih so sledile še
številne druge prepovedi. Kaznim navkljub in čeprav toče mnogokrat niso
preprečili, so ljudje še vedno verjeli v uspešnost streljanja. | |
Jama Belojača Kras sredi Haloz je izredna zanimivost, saj gre za apnenčast greben, ki ima vse značilnosti kraških pojavov (vrtače, ponori, luknje, ponikalnice ...). Osamel apnenčast masiv v katerem je voda izdolbla mlajšo jamo ob koncu ledene dobe, je tukaj pristal ob tektonskih premikih in prelomih. | |
Štatenberg - nema priča preteklosti Dvorec Štatenberg (Statenberg) naj bi pričeli zidati grofje Attemsi menda že leta 1696, dokončno pa je bil zgrajen med letoma 1720 in 1740. Za Attemsi so ga posedovali Franc Ludovik Blagotinšek pl. Kaiserfeld od leta 1809 dalje, nato Klavdij pl. Pittoni-Dannenfeld, knez Ferdinand Lobkowitz, Žiga Conrad, Pius pl. Buchau in družina Conradi od leta 1849 naprej, med obema vojnama pa rodbina Neumann iz Zagreba. Leta 1910 je del dvorca pogorel, a so ga kmalu obnovili. Leta 1989 ga je prevzela v upravljanje tovarna Impol, danes je v njem gostišče. | |
|
| Kolesarstvo: na Donačko goro 
Potek: trg v Rogatcu - ob Draganji - Donačka gora - muzej na prostem v Rogatcu
|
Tipična haloška domačija 
Praviloma domačije stojijo nad vinogradi ali med njimi, v gozdnatih predelih, pa na južnih pobočjih ali v dolinah. V gričevnatem vzhodnem in srednjem predelu Haloz so domačije ponavadi ... |
PCNET Computers 
Temeljna dejavnost podjetja je spletna prodaja računalnikov in računalniške
opreme. V podjetju se poleg trgovine ukvarjamo z svetovanjem, izdelavo spletnih
strani, servisom ... |
|